Naglušnost

Po statutu Mednarodne zveze naglušnih oseb pojem “naglušen” opredeljuje osebe z izgubo sluha z omejeno sposobnostjo poslušanja in razumevanja, ki običajno komunicirajo z govorom. Po splošni klasifikaciji je naglušna oseba posameznik z izgubo sluha od 31 do 95 % po Fowlerju, ki se pri sporazumevanju naslanja na ostanke sluha s slušnim aparatom ali brez njega, z ogledovanjem z ust in z drugimi akustičnimi ter psihosocialnimi prilagoditvami. Njegovo glavno sredstvo sporazumevanja je govor. Kot naglušne so opredeljene tudi kasneje oglušele osebe z izgubo sluha več kot v 95 % po Fowlerju, če je ohranjena funkcija govora in poslušanja.

Kljub izjemnemu napredku ter velikim prizadevanjem ponudnikov slušnih pripomočkov in medicinske stroke je število naglušnih oseb v Sloveniji, ki se še vedno ne zaveda problema naglušnosti, veliko.
Ocenjuje se, da je v Sloveniji okoli 100  tisoč naglušnih, od tega jih nosi slušni aparat okoli 70 tisoč. Naglušnost pa ni le posledica staranja, saj prizadene tudi otroke in mladostnike. Približno eden od dva tisoč otrok se v Sloveniji rodi z okvaro sluha, zaradi novih trendov načina življenja, pa se bo v prihodnje s težavami sluha soočalo vse več mladih.

Vključevanje naglušnih v družbo je delno omogočila država s sofinanciranjem pri nabavi tehničnih pripomočkov vendar samo težje naglušnim.

Po letu 2002, ko je v Sloveniji uzakonjen Slovenski znakovni jezik kot materni jezik gluhih, smo na področju pomoči naglušnim dobili še nekaj zakonov.

Tako je bil leta 2003 po Ur.l. RS, št. 97/2003 sprejet Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, ki v 17. členu, točka 2 določa, da gledališča, kinodvorane, dvorane za koncertne in druge kulturne prireditve ter konferenčne dvorane morajo biti opremljene z ustreznimi napravami oziroma indukcijskimi (slušnimi) zankami z ojačevalcem, ki omogočajo dober sprejem zvoka tudi ljudem, ki uporabljajo slušne aparate.

Ravno tako je bil na podlagi Ur.l. RS, št. 94/2010 izdan Ukaz o razglasitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki v 9. členu (uporaba in prilagoditev objektov v javni rabi) v vseh treh točkah določa ustreznost prilagoditve tudi gluhim in naglušnim osebam.

KLASIFIKACIJA NAGLUŠNOSTI

V Sloveniji se uporablja naslednja klasifikacija oseb z izgubo sluha:

Stopnja v dB Opis (izgube sluha) Vpliv na komunikacijo
10 do 15 dB Normalno slišanje Nobene ovire v komunikaciji.
16 do 25 dB Rahla,neznatna V tihih okoljih oseba nima težav z razumevanjem, v hrupnih okoljih oz. prostorih imate težave pri razumevanju šibke jakosti govora.
26 do 40 dB Lažja V tihih pogovornih situacijah, kjer je snov poznana in besednjak omejen, oseba nima težav pri komuniciranju. Slaboten, tih govor ali govor na razdalji, težko sliši, čeprav je hrup minimalen. Debate v razredu, skupini predstavljajo komunikacijski izziv.
41 do 55 dB Zmerna Oseba sliši govor le od blizu. Skupinske aktivnosti, kot so npr. govorne situacije v razredu, predstavljajo komunikacijski izziv.
56 do 70 dB Zmerno težka Oseba lahko sliši le glasen, čist govorni signal. Več težav ima pri skupinskih situacijah. Velikokrat je razumevanje govora opazno moteno. Tudi govor naglušnega je rahlo moten.
71 do 90 dB Težka Oseba ne more slišati govora, razen če je ta zelo glasen, a tudi takrat ne more prepoznati vseh besed. Zvoki okolja so prisotni, vendar jih oseba ne more identificirati. Posameznikov govor ni povsem razumljiv.
91 in več dB Globoka, zelo težka Oseba lahko sliši posamezne glasne zvoke, medtem ko govora ne more zaznavati. Vzpostavi se osnovno sporazumevanje. Posameznikov govor, če je sploh razvit, ni razumljiv.

HRUP IN ZDRAVJE

Okoljski hrup ima na zdravje ljudi lahko več negativnih učinkov. Med temi učinki so: poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje.
Hrup na zdravje in počutje ljudi lahko vpliva na zelo različne načine. Učinki so odvisni od ravni hrupa in drugih značilnosti zvoka, od našega počutja in aktivnosti s katerimi se ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti ter od pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje. Učinki so odvisni tudi od našega odnosa do vira hrupa. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi kot so starejši, otroci, slepi, ljudje s poškodbo sluha,  bolj občutljivi ljudje ali osebe z duševnimi motnjami, so vplivi navadno večji. Opisi posameznih škodljivih učinkov na zdravje in počutje so povzeti po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o hrupu v okolju.

1. Poškodbe sluha

Poškodb sluha ne pričakujemo pri stalni izpostavljenosti hrupu, katerega raven ne presega povprečne ekvivalentne vrednosti 70 dBA. Prav tako poškodb ne pričakujemo pri višji ravni hrupa in krajši izpostavljenosti na primer 75 dBA do 8 ur dnevno. Izpostavljenost 85 dBA pa že lahko predstavlja možnost okvare sluha, če smo tako obremenjeni 8 ur vsak dan.

2. Motnje pri sporazumevanju

Hrup iz okolice nas moti pri razumevanju govora, v stanovanju zmanjša možnost zaznavanja pomembnih signalov kot so zvonec na vratih, zvonjenje telefona, razni alarmi ali motnje pri poslušanju glasbe, branju, učenju ipd. Nezmožnost razumevanja govora lahko povzroči vrsto osebnih težav in vedenjskih sprememb. Posebno občutljivi so otroci v obdobju, ko se učijo govoriti in brati.

3. Motnje spanja

Nemoteno spanje je predpogoj za dobro fiziološko in mentalno zdravje. Poleg neposrednih učinkov kot so nemirno spanje, spremembe krvnega tlaka in hitrosti bitja srca so pomembni tudi sekundarni učinki, kot so utrujenost, depresivno počutje in zmanjšana učinkovitost pri delu. Za dober spanec oziroma počitek hrupa v prostoru v nočnem času ne sme presegati 30 dBA pri stalnem hrupu ozadja, za posamezne hrupne dogodke pa ne sme biti presežena LAmax 45 dBA. Bolj kot raven hrupa je za odziv organizma pomembna razlika med hrupnim dogodkom in hrupom okolice sicer (ozadje hrupa). Pri oceni hrupa v nočnem času je zato pomembno upoštevati naravo hrupnih dogodkov in njihovo število. Posebno pozornost je potrebno posvetiti hrupu v mirnem okolju, virom hrupa, ki povzročajo tudi vibracije ali nizkofrekvenčni hrup.

4. Fiziološke funkcije

Pri dolgotrajni izpostavljenosti visokim ravnem hrupa(bivanje v bližini letališč, industrijskih objektov, prometnih cest) lahko pri bolj občutljivih posameznikih v populaciji pričakujemo trajne posledice, kot so povišan krvni tlak in ishemične bolezni srca in ožilja. Učinki na srce in ožilje so bili dokazani po dolgotrajni izpostavljenosti zračnemu in cestnemu prometu med 65 in 70 dBA (LAeq,24h). Hrup povzroča tudi refleksne reakcije organizma, še posebej, če se pojavi nepričakovano in gre za neznano vrsto hrupa.

5. Duševno zdravje

Direktni vplivi hrupa na mentalno zdravje niso dokazani, domneva pa se, da lahko hrup pospeši in poslabša obstoječe mentalne motnje.

6. Učinkovitost

Posebej pri delavcih in otrocih lahko hrup vpliva na učinkovitost pri reševanju zahtevnih miselnih nalog. Največji je vpliv pri nalogah kot so branje, koncentracija, reševanje zahtevnih problemov in pomnjenje. Predvsem impulzivni hrupni dogodki lahko povzročijo moteče učinke, ki so posledica preplaha (startle odgovor).

7.  Socialno vedenje in vznemirjenost

Vznemirjenost zaradi hrupa ni samo posledica ravni hrupa, temveč tudi posledica socialnih, ekonomskih in psiholoških faktorjev. Zato anketne raziskave pogosto ne pokažejo jasne povezanosti vznemirjenosti z ravnjo okoljskega hrupa. Hrup nad 80 dBA lahko zmanjša stopnjo pomoči drugemu in poveča agresivnost. Pri šolarjih lahko visoka raven hrupa povzroči občutek nemoči. Intenzivnejši odgovori so bili opaženi v primeru, ko hrup spremljajo vibracije ali nizke frekvence zvoka oziroma, ko je hrup impulziven (pok, strel). V večini primerov sta LAeq,24h (ekvivalentni dnevna raven hrupa) in Ldn (povprečna letna raven hrupa za dan in noč) sicer zadovoljiva kazalca izpostavljenosti hrupu, ko ugotavljamo njegov vpliv na vznemirjenost. Kljub temu obstaja skrb, da bi za dobro oceno vpliva morali opraviti oceno izpostavljenosti pri posamezniku, posebej v bolj zapletenih primerih.

8. Kombinirani učinki hrupa iz različnih virov

Predvsem v gosto naseljenih območjih so prebivalci istočasno izpostavljeni različnim virom hrupa. Pri oceni vpliva na zdravje in počutje prebivalcev je potrebno upoštevati vse vire hrupa in možnosti pojava različnih učinkov v celodnevnem obdobju. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja je v tem primeru potrebno upoštevati previdnostno načelo.

9. Občutljive skupine

Med občutljive skupine ljudi sodijo starejši ljudje, osebe s posebnimi boleznimi ali težavami (na primer povišan krvni tlak), bolniki v zdraviliščih ali rehabilitacijskih centrih, osebe, ki se ukvarjajo s posebno zahtevnimi nalogami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci.


VIR: NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje)

Dodatno

POMEMBNI DATUMI

3 MAREC   Mednarodni dan skrbi za sluh je  Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obeležila kot dan, posvečen posebni skrbi za sluh.

27 APRIL Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu.
Vsako leto številke države po svet 27. aprila obeležujejo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Namen obeleženja je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu. Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za različne bolezni.

POMEMBNE POVEZAVE

www.pisrs.si/pis,web/PregledPredpisa (Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila (Ur.l. RS, št. 71/14)

DODATNA GRADIVA